![]() Pri tem je uporabljal kvartno harmonijo in debussyjske harmonije z ostrimi kontrasti, česar takrat v jazzu še ni bilo slišati. Poleg tega je razvil unikaten okus za »orkestralno« spremljavo. Ne samo, da je našel nove poti za uporabo skupnih akordov, ampak je populariziral tudi akorde, ki se prej v jazzu niso uporabljali. Hancock je svoj zvok kot pianist našel prav v Davisovem kvintetu. Kvintet mnogi omenjajo kot eno najboljših jazzovskih zasedb doslej. Po tem, ko je kratek čas na mestu saksofonista igral George Coleman in za njim Sam Rivers, se je kvintetu pridružil Wayne Shorter na tenorskem saksofonu. Sestavljali so jo basist Ron Carter, 17-letni bobnar Tony Williams in Hancock za klavirjem. Davisova ritem sekcija je bila precej mlada, vendar učinkovita. Davis je osebno iskal Hancocka, ki ga je videl kot enega največjih talentov v jazzu. Hancock je postal javnosti bolj znan maja 1963, ko se je pridružil 2. Kariera Miles Davis Quintet (1963–68) in Blue Note Records (1962–69) Hancocka je Davisu predstavil Donald Byrd. S skladbo »Watermelon Man«, ki je izšla tudi na njegovem debitantskem albumu, je želel Mongu Santamaríi zagotoviti hit single, z albumom Takin' Off pa je vzbudil pozornost pri Milesu Davisu, ki je takrat ustanavljal novo zasedbo. Leta 1962 je posnel debitantski album Takin' Off, ki je istega leta izšel pri založbi Blue Note Records. Kmalu si je pridobil sloves in sodeloval z Oliverjem Nelsonom in Philom Woodsom. Byrd je v tistem času obiskoval Manhattan School of Music v New Yorku in Hancocku predlagal študij kompozicije pri Vittoriu Gianniniju, pri katerem je nato Hancock kratek čas študiral. Leta 1972 mu je univerza podelila častni doktorat. Na Grinnellu je diplomiral iz elektrotehnike in glasbe. ![]() V tem času je obiskoval Roosevelt University. Nato je zapustil Grinnell College, se preselil v Čikago in pričel sodelovati z Donaldom Byrdom in Colemanom Hawkinsom. Hancock pogosto omenja Andersona kot svojega harmonskega guruja. Leta 1960 je slišal igrati Chrisa Andersona in ga prosil, ali bi lahko pri njem študiral. Na njegov harmonski koncept je precej vplival Clare Fischer, ki je aranžiral za skupino The Hi-Lo's, poleg njega pa še Bill Evans, Maurice Ravel in Gil Evans. O tem času je sam dejal, da je takrat pričel slišati različne stvari, podobne harmonijam, ki jih je uporabil pri albumu Speak Like a Child. Nanj so vplivale tudi plošče vokalne skupine The Hi-Lo's. V najstniških letih ni imel nikoli učitelja jazza, vendar je sam razvil posluh in smisel za harmonijo. februarja 1952, ko je bil star 11 let, na koncertu s Čikaškim simfoničnim orkestrom igral prvi stavek Mozartovega Klavirskega koncerta št. Klavirja se je pričel učiti, ko je bil star sedem let, njegov talent pa je bil kmalu prepoznan. Obiskoval je srednjo šolo Hyde Park Academy, kot številni mladi pianisti pa je pričel s pridobivanjem klasične glasbene izobrazbe in učenjem klasičnega klavirja. Ime je dobil po pevcu in igralcu Herbu Jeffriesu. Hancock se je rodil v Chicagu v Illinoisu, kot sin tajnice Winnie Belle (rojene Griffin) in Waymana Edwarda Hancocka, vladnega inšpektorja mesa.
0 Comments
Leave a Reply. |
AuthorWrite something about yourself. No need to be fancy, just an overview. ArchivesCategories |